10, 9, 8, 7, 6, … Akcija, gremo! Sporočam, da je končno napočil čas, da dokončam tisto, česar sem se nekoč lotila. Diplome. Tako dolgo že mečkam in se sama sebi smilim. Poznate ta občutek? Upam, da ne, ker je neznosen :o)
Napaka. Rez. Drugi poizkus.
10, 9, 8, 7, 6, … Akcija!
Sem Simona, ki ima preprosto rada življenje. Četudi je kdaj le-to prepleteno z žalostjo, jezo, strahom, je moj pogled nanj večinoma vesel, srečen. In kako že gre tisti rek, jutri bo znova nov dan in znova bo posijalo sonce, z njim novi upi in prihodnost. Ta mi je še posebno všeč in kar je najbolj pomembno, drži! Dragi moji, verjemite, ne lažem!
Od vsega početja na svetu, še posebej rada delam z otroki, se z njimi igram, veselim in sanjam. In kaj sanjam? Čarobne sanje, v katerih je vse mogoče. Kjer dobro premaga zlo in kjer so prave vrednote doma, kjer je življenje zanimivo, kreativno in ustvarjalno. Samo potrkati moramo na prava vrata in izbrati prave ljudi. Takšne prijazne, s toplim in velikim srcem, ogromnim znanjem, izkušnjami, ki jih radi delijo z otroki, se z njimi družijo in bogatijo njihovo življenje. In takšnih je v okolju kjer živimo, veliko. Sama verjamem v takšne sanje.
In nikar ne pozabite, če si nekaj resnično želimo in smo pri tem zelo vztrajni, lahko prekosimo samega sebe in dosežemo tudi tisto, kar se nam velikokrat zdi nemogoče. Kot pravi moj priljubljeni pesnik Tone Pavček: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca … A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova«.
No, tako je nastal moj blog z naslovom: Igrajmo se skupaj! In s pomočjo njega bom (upam, da) kaj kmalu diplomirala :o). Še pomembneje, z njim vas bom poskušala popeljati v svet, druženja, igranja in preživljanja kvalitetnega prostega časa.
Ne, ni še konec. Brez prijateljice Andreje, ki me vedno spodbuja (ja, ja, Andreja, vem, da boš rekla, da temu ni tako), ga verjetno ne bi bilo, zato Drejčica moja, hvala ti, da te imam ob sebi in seveda hvala vsem, ki mi boste pri tem mojem raziskovalnem in ustvarjalnem delu, pomagali. Tako ali drugače.
6 komentarjev:
Bravo, punca. Tale post sem pa težko čakala. Čestitke za novi blog. Vem, da ti bo uspelo. Ko boš pa diplomirala, bomo pa proslavili, a ne?
Bravo, se že veselim. Pa tudi jaz vem da ti bo uspelo. Pozdravček
Hvala, hvala punci moji.
Pozdravček obema
Draga moja Simona!
Kako zelo rada jaz poslušam in prebiram tvoje misli, ki so tako resnično iskrene in srčne.Verjamem, da bo tale blog zelo pozitivno sprejet.
Še malo in diploma bo končana, prišel bo čas, da se malo poveselimo.
Lep večer,
Lidija
Simona!
Zelo mi je všeč tvoj blog, sem si ga že dala med priljubljene...
Kar se tiče diplomiranja, pa saj veš, sploh ne dvomim vate ;-)
Lp, Valerija
Najprej pohvala za tvoj blog. Všeč mi je iskren način pisanja, všeč so mi pisane in živahne barve. Hočem povedati, da ima blog, poleg tega da nudi zanimive in koristne informacije, za vse, ki radi delamo z mladimi, tudi prijetno vizualno podobo. Torej nadaljuj a takšnim delom in ker delaš dobro, kakovostno in s srcem tudi ne dvomim, da bo zaslužena diploma kmalu pri tebi :) Lep pozdrav!
Objavite komentar